Dolenjski list, 23. februar 2017
OTROCI NERAZUMNO DOLGO ČAKAJO NA ORTODONTA
Ali si ne zaslužijo lepih in zdravih zob?
Nerazumno dolge čakalne dobe pri nas postajajo že stalnica, s katero se denimo soočajo tudi otroci, ki potrebujejo specialistično ortodontsko zdravljenje. Na Dolenjskem je preskrbljenost z nosilci tovrstne dejavnosti znatno nižja od slovenskega povprečja, opozarja trebanjska koncesionarka, ki si prizadeva za širitev svojega koncesijskega progama, s čimer bi znižali čakalno dobo za otroke s čeljustnimi in zobnimi nepravilnostmi, ki sicer niso življenjsko ogrožajoče, pa vendar se otrokom zaradi nepotrebnega čakanja povzroča nepopravljivo škodo.
Na območju Temeniške in Mirnske doline ortodontsko dejavnost po koncesijski pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvaja trebanjska ZoboEstetika, ki jo strokovno vodi Karmen Verhovec, specialistka čeljustne in zobne ortopedije. Koncesijski program ortodontije opravlja od januarja 2014, pred tem so program na trebanjskem območju v omejenem obsegu (0,59 tima) opravljali v Zdravstvenem domu Trebnje. »Prevzeli smo več kot 80 napotnic takrat še specialistično nepregledanih pacientov in neugodno začetno stanje predhodnih ortodonotov, ki do tedaj v zdravstvenem domu niso opravljali nesnemne ortodontske tehnike,« pripoveduje Verhovčeva in poudarja, da je posledično čakalna doba za ortodontsko zdravljenje v treh letih iz nič narasla na dve do tri leta.
Tačas tako v trebanjski ambulanti beležijo 180 specialistično še nepregledanih pacientov in do 150 čakajočih v čakalni knjigi za ortodontsko zdravljenje. Aktivno ortodontsko zdravijo 125 pacientov, 48 otrok pa je v opazovalni skupini, saj zanje v njihovem rastnem obdobju zdravljenja še ne morejo načrtovati. Trenutno tako realizirana čakalna doba v Trebnjem znaša 459 dni, medtem ko je načrtovana čakalna doba kar 521 dni, saj se ta vsako leto povečuje, na račun zmanjševanja čakalne dobe pa ne morejo pristati na zmanjševanje kakovosti storitve, poudarja Verhovčeva.
Letno sicer v Trebnjem v zdravljenje sprejmejo do 50 otrok, razlaga Verhovčeva, a prvi specialistični ortodontski pregled še ne pomeni, da bo otrok takoj začel z ortodontskim zdravljenjem. »Ko se ortodont odloči, da bo otrok aparat potreboval, ga vpiše v čakalno knjigo za ortodontsko zdravljenje. Od vpisa do izvedbe storitve pa lahko mine tudi do šest let,« še pove. Treba je tudi vedeti, da imajo pacienti z večjimi ortodontskimi nepravilnostmi prednost pred drugimi, zato morajo pacienti z lažjimi nepravilnostmi čakati še dlje.
»Na Dolenjskem je preseganje najdaljše dopustne čakalne dobe za ortodontijo že vsakdanja praksa,« trenutno stanje še ocenjuje trebanjska koncesionarka. Na trebanjskem območju denimo preskrbljenost z nosilci čeljustne in zobne ortopedije dosega le 85 odst. republiškega povprečja.
NEPOPRAVLJIVA ŠKODA ZA ZDRAVJE OTROK
Čakalni seznami in s tem čakalne dobe za ortodontsko zdravljenje otrok se tako ne le v Trebnjem, temveč tudi drugod po Dolenjskem vztrajno povečujejo, posledično vse več otrok trpi nepopravljive zdravstvene posledice, hkrati rastejo tudi skupni stroški zdravljenja v odrasli dobi, ki se ob ustreznem ortodontskem zdravljenju v otroštvu ne bi pojavili, na primer puljenje zob, izdelava novih prevlek za zobe in paradontalna zdravljenja.
Otroci, ki na zdravljenje čakajo predolgo ali do njega sploh ne pridejo, so podvrženi mnogim škodljivim učinkom ortodontskih nepravilnosti, ob tem še opozarja Verhovčeva. »Zaradi tesnega stanja zob in otežkočenega čiščenja so podvrženi večji verjetnosti za pojav kariesa oz. zobne gnilobe in paradontalni bolezni. Pogosta je tudi prekomerna obraba in poškodba zob ter odmik dlesni. Če so nepravilnosti težje, skeletne narave, pa se lahko pojavijo težave, kot so bolečine v čeljustnih sklepih, vnetje grla, naglušnost, težave pri prebavi hrane in govoru,« o resnosti prepočasnega zdravljenja razlaga Verhovčeva.
»Če smo z zdravljenjem prepozni in zamudimo rastni potencial posameznika, pa so otroci obsojeni še na ortognato kirurško zdravljenje, s čimer še dodatno bremenimo zdravstveno blagajno,« še pove Verhovčeva in dodaja, da ne gre pozabiti niti na slabšo samopodobo in sposobnost komunikacije ter posledično težave v osebnostnem in socialnem razvoju zaradi nizke samopodobe.
ČAKALNE DOBE BI REŠILI S POVEČANJEM KONCESIJE
V Trebnjem se problema nerazumno dolgih čakalnih dob pri ortodontu zavedajo, ne nazadnje je bila problematika večkrat izpostavljena tudi na tukajšnjem občinskem svetu. Rešitve bi bila širitev koncesije, ki jo na občini podpirajo, je potrdil župan Alojzij Kastelic.
V trebanjski ZoboEstetiki trenutno ortodonstsko dejavnost po koncesijski pogodbi izvajajo v zmanjšanem obsegu 0,79 tima, z morebitno širitvijo programa do enega tima oz. do maksimalno dovoljenega 1,2 tima pa bi otrokom omogočili hitrejše ortodontsko zdravljenje. Kot pravi Verhovčeva, je kot nosilka dejavnosti pripravljena prevzeti in izvajati povečan program, rešitev, s katero soglašajo tudi na novomeški območni enoti ZZZS.
Kot ob tem razlaga direktorica novomeške ZZZS Tatjana Mlakar, so bili na zavodu sicer že pred začetkom izvajanja ortodontske dejavnosti po koncesijski pogodbi v Trebnjem pripravljeni zagotoviti poln tim specialistične dejavnosti ortodontije, a tega predloga takrat koncesionarka ni sprejela. »Želela je ohraniti večji delež izvajanja dejavnosti zobozdravstvo za odrasle,« še doda Mlakarjeva. Verhovčeva o takratni odločitvi pravi, da je kot koncesionarka pred tem znatna sredstva vlagala v opremo za splošno zobozdravstvo, hkrati pa se zaveda tudi pomena multidisciplinarnega pristopa v zobozdravstvu, poudarja.
Ker je trenutna preskrbljenost z ortodontsko dejavnostjo za trebanjsko izpostavo res nekoliko nižja, pa na novomeškem zavodu soglašajo z želeno širitvijo dejavnosti, je potrdila Mlakarjeva, vendar je postopek za pridobitev širitve koncesije bistveno bolj zapleten, kot je bil lete 2013, še poudarja. Edina možnost za pridobitev dodatnega programa ortodontije je namreč širitev te dejavnosti, ki jo mora uveljaviti splošni dogovor za tekoče leto.
ŠKARJE IN PLATNO ZDAJ V ROKAH MINISTRSTVA
Ministrstvo za zdravje je s problematiko ortodontskega zdravljenja otrok na trebanjskem območju, vključno s čakalnimi dobami, koncesijskimi kvotami, ustreznimi kadrovskimi, strokovnimi in drugimi kapacitetami obstoječe nosilke ortodontske koncesije, podrobno seznanjeno, pravi Verhovčeva. Občina Trebnje je namreč že oktobra lani Ministrstvo za zdravje obvestila o strinjanju koncesionarke za širitev koncesije in izrazila svoj interes za večjo dostopnost do ortodontskega zdravljenja za svoje občane. Tudi Verhovčeva je konec novembra lani ministrstvu poslala vlogo za širitev omenjene koncesije.
Zadnjo besedo bodo tako imeli na resornem ministrstvu, kjer so za Dolenjski list pojasnili, da je povečanje ali širitev obstoječih zdravstvenih programov mogoče zgolj, če so zagotovljena dodatna finančna sredstva. Splošni dogovor za pogodben leto 2017 se sprejema, so še zapisali in dodali: »Če bodo na razpolago dodatna finančna sredstva, bomo na Ministrstvu za zdravje predlog širitve koncesionarja ZoboEstetika, estetsko zobozdravstvo in ortodontija, katere nosilka je Karmen Verhovec, podprli.«
Tako, vsaj za zdaj, otrokom, ki potrebujejo ortodontsko zdravljenje, ne preostane drugega kot čakanje.
Besedilo in fotografije: Joži Sinur