Ali je možno pozdraviti parodontozo in kako? Kakšen je postopek? Kdaj je še pravi čas za zdravljenje parodontoze?

O parodontitisu oziroma parodontalni bolezni (nepravilno imenovane “parodontoza”) se v zadnjem času vse več govori. Prav tako raste osveščenost ljudi in zavedanje, da problem vnetja obzobnih tkiv ni omejen le na slab zadah iz ust, krvavitev iz dlesne, majavost in izgubo zob. Dejstvo je, da obstoji povezava med nezdravljeno ustno votlino in zvečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Prav tako je dokazano, da parodontalna bolezen vpliva na nizko porodno težo novorojenčka in poveča možnosti za nastanek spontanega splava. Parodontitis je kronično destruktivno vnetje obzobnih tkiv. Prizadene več kot 50% ljudi. Napredovano obliko, ki ogroža obstoj zobovja, pa ima približno 11% populacije.

Zanimivo, da o kronični rani nekje na površini kože, redko govorimo. Če pa se že pojavi, hitro poskrbimo, da se le-ta zaceli. V ustih je zgodba popolnoma drugačna. Ko se vnetje pojavi, le-tega ne moremo izolirati od mikroorganizmov. Množica mikroorganizmov v ustih (bakterije, virusi, glivice) sama po sebi ni nevarna za zobno in ustno zdravje, saj je del normalne ustne flore in živi v ravnotežju. Če se ostanki hrane, ki jih mikroorganizmi uporabljajo za svoj obstoj, predolgo zadržujejo v ustih, se mnoge, predvsem bakterijske vrste močno razmnože in tako postanejo nevarne. Sprožilci parodontitisa so torej bakterije iz oblog. Med razloge za oteženo čiščenje zobnih oblog sodi tesno stanje zob, ker le-to onemogoča pravilno in zadostno čiščenje zobnih površin in medzobnih prostorov.

Zdravljenje bolezni obzobnih tkiv

S pomočjo motivacijskih tehnik in ustreznim podajanjem navodil za pridobitev in ohranitev visokega standarda ustne higiene lahko ob odpravi ostalih dejavnikov tveganja (kajenje, psihični stres), preprečimo in zdravimo kronični gingivitis. Kronični gingivitis je vnetje, ki pri dovzetnih posameznikih sčasoma povzroči razgradnjo pozobnice in alveolne kosti. Zato se moramo truditi, da redno in temeljito odstranjujemo mehke zobne obloge. Če mehkih zobnih oblog ne očistimo dovolj temeljito, poapnijo in nastanejo trde zobne obloge, ki jim pravimo zobni kamen. Zobni kamen lahko odstrani le zobozdravnik ali ustni higienik. Z ročnimi inštrumenti (kirete, luščilci) ali s strojnimi inštrumenti (zvočni, ultrazvočni ter peskalniki) odstranimo bakterijski plak z zobne površine. Pri tem delu moramo biti izredno previdni. Dlesen je namreč zelo prekrvljen organ. Blaga bakteriemija (vdor bakterij v kri) nastane po vsakem posegu v ustni votlini (izdrtju zob, čiščenju zobnih oblog in zobnega kamna) in traja približno 15 minut. Pri zdravem človeku le-ta mine brez posledic. V bolje opremljenih ordinacijah si pri zdravljenju parodontalne bolezni pomagamo tudi z laserjem. V kolikor so žepki globlji od 5 do 6 mm in jih je težko očistiti, sledi napotitev k specialistu parodontologu, ki opravi reženjsko operacijo. To pomeni, da se tak žep kirurško očisti. Namen operacije je odstraniti vnetno tkivo in napraviti žep dostopen za čiščenje.

Osnova je ustna higiena

Osnova ustne nege je ščetkanje zob. Sodobne raziskave so pokazale, da se po enem samem ščetkanju zob z sodobno električno zobno ščetko v povprečju očisti obloge s 4 % več zobnih površin, kot ob uporabi navadne zobne ščetke. Ob uporabi električne zobne ščetke je manjši tudi delež krvavečih mest, zato so bolj učinkovite od navadnih ščetk.
Za preprečevanje in zdravljenje parodontalne bolezni moramo redno uporabljati tudi pripomočke za čiščenje medzobnih prostorov, medzobne ščetke, zobne nitke in ustne prhe. Ker je zobna nitka za nekatere uporabnike preveč zahtevna za čiščenje medzobnih prostorov v področju kočnikov, kjer zaradi sedlaste oblike papil po ščetkanju ostane neočiščen prostor, se kot idealni pripomoček za čiščenje teh področij priporočajo medzobne ščetke. Le-te so enostavne za uporabo in lahko tudi vedno pri roki.
Ob ustreznem mehanskem čiščenju priporočamo uporabo kemičnih sredstev v obliki ustnih vodic, kot dodatni pripomoček, ki zmanjšuje količino plaka in vnetja dlesni.

Pomoč ortodonta pri parodontalni bolezni

Pogosta posledica parodontalne bolezni so tudi ortodontske težave. Zaradi slabše kostne opore se pri napredovali obliki parodontalne bolezni začnejo zobje “pahljačasto” premikati. Običajno postanejo moteči razmiki med zobmi vidnega sektorja. Nastanejo diasteme. To je lahko zelo moteče z vidika estetike. Pojavijo se lahko tudi motnje pri izgovorjavi in težave pri prehranjevanju. Pozdravljena in dobro kontrolirana parodontalna bolezen s strani specialista parodontologa, ustnega higienika in zobozdravnika ni ovira za ortodontsko zdravljenje. Rezultati pa so navdušujoči. Ob zaključenem ortodontskem zdravljenju zobe povežemo s fiksnimi retinerji in tako ohranjamo novo situacijo.

V večini primerov je s temi postopki možno preprečiti nastanek gingivitisa in razvoj parodontalne bolezni. Pri najbolj dovzetnih posameznikih, pri katerih se agresivna oblika parodontalne bolezni razvije brez prisotnosti bakterijskega plaka, pa ukrepi za preprečevanje razvoja bolezni obzobnih tkiv niso poznani. V teh primerih pomeni odstranjevanje plaka preventivni ukrep, ki upočasni hitrost napredovanja bolezni.