Zanima me, kdaj je zadnji čas za obisk ortodonta, oziroma do katerega leta starosti si še lahko ortodontsko popravim zobe? Je snemni ortodontski aparat sploh primeren za zdravljenje ortodontskih nepravilnosti pri odraslih? Zanima me ali zdravstvena zavarovalnica krije stroške ortodontskega zdravljenja pri odraslih?

Začetek ortodontskega zdravljenja je zelo odvisen od čeljustnih in zobnih nepravilnosti, ki se ugotavljajo pri vsakem pacientu individualno. V obdobju mlečnega in menjalnega zobovja se običajno zdravi skeletne in težje zobne nepravilnosti otrok. Zelo pomembno je, da splošni zobozdravnik te nepravilnosti prepozna in otroka pravočasno napoti k specialistu za čeljustno in zobno ortopedijo (v nadaljevanju: spec. ortodont). Lažje nepravilnosti v obdobju rasti spremljajo splošni zobozdravniki, težje primere obravnavamo specialisti ortodonti, ki s pomočjo snemnih in nesnemnih aktivnih in funkcionalnih aparatov lahko vplivamo na spremembo rasti otrokovega obraza (zgornje in spodnje čeljustnice).

Starostnih omejitev za ortodontsko zdravljenje ni. Odrasle paciente, ki se vedno pogosteje odločajo za ortodontsko zdravljenje, lahko razdelimo v dve skupini:

• mlajši odrasli (do 35. leta), ki zaradi lažje nepravilnosti niso bili deležni ortodontskega zdravljenja. Običajno gre za estetske nepravilnosti, ki motijo pri nasmehu in govoru (blago tesno stanje sekalcev, rotacije, križni griz posameznih zob, nepravilni nagibi zob,…).
• starejši odrasli (od 40. do 50. leta starosti), ki se za obisk ortodonta odločijo zaradi drugih težav z zobmi in je ortodontsko zdravljenje le del večjega multidisciplinarnega načrta sanacije zobovja.

Celostna ortodontska obravnava pri odraslih je lahko tehnično zelo zahtevna, v kolikor ima pacient tudi prikrito skeletno nepravilnost. Odsotnost rasti pri odraslih omejuje zdravljenje čeljustnih nepravilnosti. Zato zdravljenje le-teh izvajamo s premiki zob v čeljusti na način, da se prikrije čeljustno zobna nepravilnost (kamoflaža), v kolikor le-ta obstaja, ali pa v kombinaciji z ortognato kirurgijo. Težke skeletne nepravilnosti so tudi v obdobju rasti otroka včasih ortodontsko nerešljiv problem, zato se za celostno obravnavo v takšnih primerih odločamo šele ob zaključku rasti. V takih primerih je sodelovanje specialista ortodonta in maksilofacialnega kirurga nujno. Po predhodni ortodontski predpripravi se izvede kirurški premik čeljustnic, z razlogom odpravljanja funkcionalnih motenj posameznika (žvečenje, dihanje, govor) (Slika 2 – v galeriji spodaj).

Danes je nesnemna ortodontska tehnika zelo napredovala. Kovinske nosilce (zvezdice) so zamenjali keramični nosilci, v barvi zob ali prozorni, ki so bolj estetski in predvsem manj vidni. Le-ti imajo določene prednosti, kakor tudi slabosti. Zato jih običajno namestimo le na zgornje sekalce in podočnike (Slika 3 – v galeriji). Poleg omenjenih lahko izberemo tudi kompozitne (plastične) nosilce, ki se v primerjavi s keramičnimi s časoma bolj zabarvajo in imajo slabšo dimenzijsko stabilnost. So pa po končanem zdravljenju lažje odstranljivi.

Novejši način nesnemnega ortodontskega zdravljenja je tudi lingvalna (jezična) tehnika. Omogoča lepljenje nosilcev na zadnjo (jezično) površino zob, kar zagotavlja nevidnost aparata za zunanjega opazovalca. Slabost lingvalnih nosilcev je moteči občutek za jezik, ki lahko posledično vodi tudi do motenj govora. Zaradi težjega dostopa in slabše tridimenzionalne kontrole položaja krone in korenine zob z jezične strani, zdravljenje z lingvalno tehniko običajno traja dlje časa in je tudi dražje.

Snemni aparati so lahko v določenih primerih ustrezni tudi za zdravljenje ortodontskih nepravilnosti pri odraslih. Njihova prednost je, da so odstranljivi. Zato so s strani odraslih pacientov bolj sprejemljivi. Njihova slabost je, da je rezultat zdravljenja odvisen od sodelovanja pacienta, saj je aparat učinkovit le, ko je v ustih pacienta. S snemnimi aparati tudi ne moremo doseči dvotočkovnega kontakta na zobeh, ki je običajno nujen pri premikih posameznih zob. Zato so snemni aparati najbolj uporabni pri otrocih v prvi fazi zdravljenja. Običajno pa enofazno zdravljenje ne doseže optimalnih rezultatov, zato se zdravljenje nadaljuje z drugo fazo, z nesnemnim ortodontskim aparatom (zvezdice), ki je nalepljen na zobe.

Novejši način snemne ortodontije je zdravljenje s prozornimi termoplastičnimi opornicami (Clear Aligner Therapy, Invisalign). Takšno zdravljenje je bilo včasih primerno predvsem za manjše korekcije zob. Rahlo dislocirane zobe se je postavilo v pravi položaj s pomočjo termoplastičnih folij, ki so bile izdelane na mavčnih modelih, po postopnem načrtovanju zob v želeni položaj. Pogosto so se odrasli in mladostniki odločali za takšen način zdravljenja v primeru zmernega tesnega stanja spodnjih ali zgornjih sekalcev (Slike 4, 5, 6, 7, 8 – v galeriji).
Razvoj tehnike, materialov in ortodontskih pripomočkov je omogočil, da se danes z Invisalign sistemom ortodontsko zdravi tudi težje ortodontske nepravilnosti in celo najstnike z ortognatskimi napakami. Ključni prednosti zdravljenja z Invisalign tehologijo sta nevidnost in enostavna snemljivost ortodontskih aparatov. Več o Invisalign ortodontiji.

Pravico do ortodontskega zdravljenja na račun zdravstvenega zavarovanja ima zavarovana oseba oz. mladostnik, pri katerem je nepravilnost odkrita in evidentirana s strani specialista ortodonta pred 16. letom starosti in ima srednjo, težko ali zelo težko nepravilnost. Zdravljenje se mora pričeti do otrokovega 18. leta starosti. Po tej starosti pa imajo pravico do ortodontskega zdravljenja le osebe, kadar pričeto ortodontsko zdravljenje ni bilo končano do 18. leta. Stopnjo nepravilnosti oceni specialist ortodont s pomočjo Eissman-Farčnikovega indeksa. Le-ta mora doseči vsaj 16 točk, da je pacient upravičen do ortodontskega zdravljenja, ki ga krije zdravstveno zavarovanje. Pravica do ortodontskega zdravljenja praviloma obsega le zdravljenje s snemnim aparatom, z nesnemnim aparatom pa le, če gre za stanje, ko s snemnim aparatom ni mogoče doseči ustrezne korekture zob in čeljusti. Če nesnemni aparat zahteva zavarovana oseba sama ali njeni starši, pa do njega ni upravičena, ker bi bilo možno nepravilnost zdraviti tudi s snemnim aparatom, ji krije Zavod (ZZZS) le stroške za izdelavo in zdravljenje s snemnim aparatom. Pri osebah starejših od 16 let in osebah s t.i. estetskimi napakami stroški zdravljenja niso predmet zdravstvenega zavarovanja.